IZVIDNIKI IN VODNICE

KLIC PUSTOLOVŠČINE
11 - 15 let

Vabo, s katero je imel ustanovitelj skavtov Baden Pawell toliko uspeha pri otrocih, je otrokova želja po pustolovšcinah. Iz nje izvira že samo ime za pripadnika tega mladinskega gibanja: 'skavt'. Beseda je angleškega izvora: 'scout' namrec pomeni 'izvidnik', 'oglednik'. Za skavtinje se uporablja naziv 'guide', kar pomeni 'vodnica'. Oba izraza imata korenine seveda pri slavnih pustolovcih, obenem pa imata še drugotni pomen, to je hoja v neznano. Skavt in skavtinja se zavedata, da se morata podati naprej, v neznano, ce hoceta biti boljša.

Nikjer ne piše, da je uhojena pot najboljša - morda je prikladnejša kakšna druga, ki se skriva v gošcavju in jo je šele treba poiskati. Morda je ta pot cisto ozka, morda se vije nad skalnimi brezni in je neštetokrat presekana z nevarnimi hudourniki - ampak ce cloveka ne vodi v mocvirje kakor tista prej, je vredno hoditi po njej. Navsezadnje ozka steza cloveka navaja na skrbnost in pazljivost. S skalovja se vendar odpira cudovit pogled na pokrajino in nobena pijaca ni slajša kakor biserno lesketajoca se snežnica.

'Izvidniki in vodnice' danes imenujemo srednjo starostno vejo skavtov in skavtinj, ki se razteza od 11 do 16 let (od zacetka 5. razreda osnovne šole do konca prvega letnika srednje šole). Po 5 do 8 izvidnikov ali vodnic se združuje v skupine, ki jim pravimo 'vod' in so locene po spolu. Vodi so bili že od samega zacetka osnovna celica skavtstva, saj se v njih vršijo vsi bistveni elementi skavtske vzgoje.

Vod in vodnik
Vsak vod si nadene ime po kakšni živali, navadno tisti, ki je znacilna za obmocje vodovega delovanja in je potemtakem skavtom tudi najbolje poznana. Med slovenskimi skavti so tako najbolj pogosti vodi 'Volkovi', 'Orli', 'Sokoli', 'Gamsi', 'Medvedi'.. med skavtinjami pa 'Srne', 'Vidre', 'Lisice'...

Vod mora navzven delovati usklajeno, zato je važno, da se tudi njegovi clani med seboj cim bolje razumejo. Pripravljeni morajo biti na sodelovanje, na pošteno igro, kjer vsakdo prispeva svoj delež k skupni stvari. Dober vod spoznamo po tem, kako povezani, tovariški so njegovi clani - z drugimi besedami, koliko 'držijo skupaj'. Najboljši vodi nastanejo pravzaprav iz 'klape mulcev', kot bi se reklo, ki se poznajo med seboj že dalj casa, zato lahko ob primernem trenutku tudi bolj enotno nastopijo.

V vodu velja staro reklo kralja Arturja: "Vsi za enega, eden za vse!" A to še ne pomeni, kot bi kdo napacno mislil, da se zaradi prilagajanja skupini in skupnemu cilju izgubi individualnost posameznikov. Nasprotno: v prizadevanjih za uresnicitev zadane naloge mora vsak izkoristiti svoje posebne sposobnosti. Poglejmo primer, ko vod dobi na taborjenju nalogo, da postavi vhodno zgradbo. Nekdo, ki je nadarjen matematik, bo izracunal mere, risar bo napravil nacrt in spretnež utore v deblih, medtem ko jih bo vozlar povezal skupaj z vrvjo. (Pri tem je treba pripomniti, da si skavt nikdar ne pomaga z žeblji, ker koljejo les, v okolju pa pomenijo nerazgradljiv material). In rezultat? Ker so si skavti naloge med seboj porazdelili, zgradba stoji trdno in prej, kot je bilo nacrtovano. Ponosni graditelji so nabrali celo nekaj casa za pocitek.

Da bi usklajevanje funkcij v skupini kar najbolj uteceno potekalo, izvoli vod iz svoje srede najbolj sposobnega in izkušenega skavta, ki se je v skavtstvu že primerno izkazal in ga je vredno posnemati, da ga napravi za vodnika. Ne zato, da bi si s tem nakopali na glavo še eno avtoriteto vec - tako ali tako so jih že do grla siti od doma in šole -, marvec mu zaupajo odgovorno nalogo organizatorja vodovih aktivnosti in zastopnika pri drugih vodih. Vodnik ni nic vec, ostalim clanom voda je le kot nekakšen starejši brat: prvi, ko je treba stopiti v bojni metež in zadnji, ko je treba zapustiti ladjo. Lokomotiva je, ne gonjac, saj namesto da bi ga potiskal s prisilo, svoj vod vlece naprej z lastnim zgledom. - Voditelj klape pac!

Življenje v vodu in četi
Od dva do šest vodov, tako fantovskih kot dekliških, skupaj tvori skavtsko 'ceto' z dvema voditeljema, cetovodjo in cetovodjem na celu. V okviru cete se odvijajo zimovanja in poletna taborjenja, priložnostni izleti in ostala srecanja; tu se vodom nudi priložnost, da dajo duška zdravi tekmovalnosti in se med seboj pomerijo, najveckrat v takšnih in drugacnih skavtskih igrah. Cetovodja poskrbi, da upoštevajo skavtske zakone, castni kodeks oziroma nacela 'fair playa'.

Na sreco pri tem nima posebno težkega dela, saj mu ni treba obvladovati celotne mase štiridesetih razigranih skavtov. Samo vodnike sklice, jim razloži nacrte za nadaljne delo ter posreduje kak koristen napotek za delo z vodom v trenutni situaciji, oni pa voditeljevo besedo posredujejo ostalim clanom v zaupnem vodovem vzdušju. Sistem vodov je še ena skrivnost uspeha skavtske metode.

Ce hoce biti vod ucinkovit, mora tudi pri srecanjih cete ali stega ostati ustrezno povezan, kar doseže s svojo zastavico, razpoznavnimi klici živali, po kateri se imenuje, posebno abecedo, ki jo razumejo le clani enega voda ter neštetimi malimi skrivnostmi, ki napravijo življeje v vodu razburljivo.

Učenje z delanjem
Razburljivo življenje je za izvidnika ali vodnico pravzaprav samoumevno. V vodu lahko pocne mnogo stvari, o katerih si drugace ne bi upal niti sanjati, recimo umaže hlace, ne da bi mama skocila iz kože in jo ustrojila še njemu. Seveda si mora hlace potem kot vzoren skavt tudi sam oprati, kar je še ena možnost vec za potrditev. S svojim vodom lahko opravlja dolge potepe, spi pod milim nebom in se podaja iz pustolovšcine v pustolovšcino, ne da bi se moral vedno znova pregovarjati s starši za dovoljenje. Skavtstvo si je pac zaradi mnogih vzornih primerov svoje vzgoje v oceh staršev pridobilo dovolj veliko zaupanje, da jim ni treba pretirano skrbeti za svoje otroke, ko so pri skavtih, saj vedo, da ima pri skavtih vsaka aktivnost svoj smisel.

Skavtstvo mora sploh nuditi najstniku cimvec prakticnih aktivnosti, ne brezkoncnih dolgovezenj. Cas izvidnika oziroma vodnice je najbolj obcutljivo obdobje odrašcanja, ko se otrok osamosvaja tako duševno kakor telesno, se uci skrbeti sam zase, torej živeti. Skavtstvo se od drugih oblik vzgoje odlikuje ravno po tem, da otroka uci in s tem vzgaja z dejanjem, s pustolovšcino: izvidnike in vodnice napoti v dejanske podvige. Odpira jim cute, tako da jih spodbuja k akciji; otrok se uci s tem, ko stvari pocne. - Res je, prva enoloncnica, ki jo bo novinec skuhal na taborjenju, morda ne bo ravno najokusnejša, toda glavno je, da se je nekaj naucil, morda to, da je treba jed soliti. Naslednji dan bo kosilo že boljše, dokler ne bo ob koncu tabora postal takorekoc pravi strokovnjak!

Enako je s pranjem obleke in kupom drugih dejavnosti, cisto nic ne bi pomagalo na dolgo in široko razpredati otroku o umetnosti šivanja, ce ne more sam poskusiti. Ta ugotovitev se iz skavtstva dandanes cedalje širi tudi v šole, na žalost pri nas ne toliko kot na Zahodu, kjer šolski program obsega goro prakticnih vaj pri vseh predmetih. Kajti le s tem, da damo otroku v roke kuhalnico in šivanko ter zastavimo ustrezen izziv, mu omogocimo pristen stik z resnicnim svetom. Tega pa nedvomno potrebuje za svoj celosten razvoj, da si sešije svež, edinstven pogled na svet ter svojo lestvico vrednot, ki ne bo osnovana na približnih sanjarijah. Ce bomo dali otroku možnost, nas bo vselej presenetil s svojo bistrostjo in iznajdljivostjo. Na to struno je uglašena vsa skavtska vzgoja, zato jo bomo od tega trenutka poimenovali malce drugace: samovzgoja.

Nenehna pripravljenost na izziv
Poskusiti ni greh, pravimo, vendar je vcasih tvegano. Zaradi izrazite naravnanosti k podvigom javnost vejo izvidnikov in vodnic pogosto napacno presoja, ceš da se s svojim junacenjem skavti prevelikokrat spušcajo v nevarnosti. Nepoznavalci so mnenja, da bi bilo dosti pametneje ogledati si rafting v varnem zavetju doma na videu kot prostovoljno nositi svojo kožo na prodaj v penaste vrtince. Seveda je takšno mnenje zgrešeno, saj smo z opazovanjem prikrajšani za marsikatero izkušnjo. Se morda bojijo? "Preplašeni je že na pol premagan," je dejal Suvorov!

Koncni namen vseh dozdevno nevarnih situacij, v katere bredejo izvidniki in vodnice, je utrditi telo in duha, izostriti cute in prebuditi možgane, pridobiti si veselje do življenja in predvsem, to je najpomembnejše: izgraditi zaupanje vase -kolikokrat šele v nevarnosti spoznamo, cesa smo sposobni! - in v tovariše - pravega prijatelja spoznamo šele v nevarnosti -. To je mocan branik, na katerega se je možno opreti v vsakršni življenski nevšecnosti!

Kar se tice življenjskih tveganj, pa zopet prisluhnimo Bi-Piju: "Pogumni mož se vrže brez pomisleka v nevarnost, kjer kaže manj pogumni nagnjenje, da ostane v ozadju. S tem je tako kakor s kopanjem. Truma fantov pride k reki, da bi se kopali, toda na bregu obcepijo in se tresejo; cudijo se, kako globoka je voda, in sprašujejo, ce je zelo mrzla. Pogumni pa bo tekel skozi trop, skocil na glavo v vodo in nekaj sekund pozneje srecno priplaval iz nje. Skrivnost je v tem: kadar opazite nevarnost, ne stojte mirno in ne glejte - cim dalj odlašate, tem manj vam bo stvar všec -, ampak hitro se vrzite vanjo, pogumno se je lotite. In ko boste enkrat v njej, ne bo niti pol tako hudo, kakor je izgledalo!" Slavni ruski pedagog Makarenko pa ima o pogumu povedati tole: "Hraber ni tisti, ki se ne boji, temvec tisti, ki zna obvladati svojo plašljivost!"

Kot smo napisali v enem izmed prejšnjih nadaljevanj, nismo nikjer povsem varni. Navsezadnje se lahko ubijemo s padcem po domacih stopnicah, ce ne pazimo, da o varnosti na cesti sploh ne govorimo. Pomembno je torej, da smo prav v vsakem trenutku cujecni in oprezni, pripravljeni na takojšnje ukrepanje. Tako je dejal tudi Bi-Pi: "Skavt mora biti v vsaki situaciji pripravljen, da oceni, kaj je potrebno storiti in stori to takoj!" Zatorej se moto izvidnikov in vodnic glasi: 'Bodi vedno pripravljen!' ali krajše 'Bi-Pi' (ob tem se skavtje mimogrede spomnijo še na svojega ustanovitelja). Skratka, biti pripravljen spopasti se z izzivom, ne bežati od njega! Kot duhovito - tudi smeh je poleg srcnosti neobhoden za premagovanje strahu - pravi Bierce: "Strahopetec je clovek, ki v nevarnosti misli z nogami!"

Resnicno, kdor pokaže pete preizkušnjam, cetudi so navidez nevarne in tvegane, se odpove življenju. Kdove, morda bomo nekoc odkrivali nove planete prav tako, kot so slavni raziskovalci vseh ljudstev in ras nekoc v davnini prodirali v neznane dežele na Zemlji. Kakorkoli že, v prostranem vesolju ali v malenkostih naše vsakdanjosti, izzivi so in bodo vedno pred nami, cakajoc klene in pogumne ljudi!