Pot
V zadnji starostni veji se znajdejo skavti, stari od 17 do 21 let. Nic vec niso izvidniki in vodnice, marvec postanejo fantje 'roverji' in dekleta 'popotnice'. Zakaj? Odgovor je na dlani: beseda 'rover' je angleškega izvora in pomeni 'popotnik', 'klatež', 'potepuh'. Vemo, da je vsako potovanje polno nevarnosti, tveganih situacij in preizkušenj, da nam še tako luksuzno pripravljeni aranžmaji ne morejo ponuditi tolikšnega udobja in miru, kot ga imamo doma. Pa tudi mnogo naporneje je potovati, kakor sedeti doma v varnem objemu naslanjaca. Ampak na tak nacin ne pridemo nikamor, saj se cevelj brez muje ne obuje. Zato je nujno, da se slej ko prej podamo na pot, naj bo še tako nevarna. To je pot življenja.

Pravzaprav ni le ena, ampak jih je vec. Na zacetku ni nujno, da se poti med seboj razlikujejo, zato je težko izbrati, po kateri bomo šli. Kljub vsemu je odlocitev zmeraj samo naša in nam lahko prinese srecno življenje, ali pa se pot žalostno konca že kmalu po tem, ko smo se odpravili. Kljub temu, da smo se odlocili navidez najširšo in najlepšo...

Pomembno je torej dvoje: izbrati primerno pot - vsekakor težja naloga, kot se zdi! Za uspešno odlocitev se moramo dodobra spoznati in sprejeti: svoj znacaj, svoje odlike in pomanjkljivosti, svoje želje. To najlažje storimo tako, da opazujemo druge. Naslednji, ravno tako pomemben pogoj za potovanje, je cel splet sposobnosti, ki nam bodo zagotovile preživetje na izbrani poti. Zato se moramo še precej nauciti o svetu, družbi, naravi, Bogu, skratka o vsem, kar bi nam utegnilo koristiti pri prepoznavanju najrazlicnejših pasti. - Kajti utvara bi bila slepiti se, da pasti ni. Nešteto jih je in najgloblje so vedno najbolje skrite! A ker smo se v veji volcicev in volkuljic navadili, da vse, kar pocnemo, opravimo cim bolje in ker smo se potem pri izvidnikih in vodnicah izurili, da smo vedno pripravljeni, se lahko podamo še v tretjo vejo skavtstva: v popotništvo.

V praksi se to izraža na potovalnem taboru. Za razliko od stalnih taborov, znacilnih za vejo izvidnikov in vodnic, pomeni potovalni tabor (angleško 'route') vecdnevno potovanje s prenocevanjem na prostem, v šotorih, senikih ali planinskih kocah. Težak nahrbtnik, vrocina in žeja in ostale težkoce skavtom pomenijo preizkušnjo, jih jeklenijo, bogatijo s spoznanji in nenazadnje opozarjajo na minljivost vsake poti - tudi življenjska pot je samo zacasna.

Skupnost
Ni dobro cloveku samemu biti, kajti clovek je družbeno bitje. Celo živali se združujejo v skupine, da se medsebojno šcitijo in si tako izborijo obstanek. Skavtstvo se trudi zadovoljiti potrebe mladih ljudi po življenju v skupnosti.

Ko izvidnik postane popotnik, pride za eno leto v noviciat. Tam se pripravi na vstop v zaokroženo skupnost, ki se imenuje 'klan'. Podobno kot vsi drugi klani - družinski, religiozni, teroristicni, mafijski - je tudi skavtski klan trdna in dobro organizirana tvorba. Njene usmeritve in pravila delovanja so dolocena v 'listini klana', ki jo podpišejo vsi clani. Je skupina približno desetih roverjev in popotnic, v kateri vlada vedro, preprosto in bratsko vzdušje. V klanu dobi vsakdo možnost izražanja in svoj glas pri odlocanju. Clani klana se lahko v vsakem trenutku zanesejo, da jih bodo tovariši podpirali pri padcih na življenjski poti. - Ampak samo pod pogojem, ce skavti s skrbno prizadevnostjo klan izgradijo v mocno skupnost. Pri tem mora sodelovati sleherni posameznik.

Z življenjem v zdravi skupnosti klanovci preko bližnjega spoznavajo same sebe, svoje akcije in reakcije. Izmenjujejo si izkušnje, rešujejo probleme, se poslušajo in dobrohotno opominjajo. Klan je tudi priložnost, da pricne skavt globlje spoznavati nasprotni spol. Ko v skupnem življenju spozna, kako smo si moški in ženske razlicni, pa vendar tako neverjetno podobni, se skavt oziroma skavtinja znebi predsodkov in nauci pravilnih odnosov.

Vrhu vsega se v roverskem obdobju skavtu pricnejo porajati mnoga vprašanja. Kot izvidnik ni niti sanjal o njih, sedaj pa ga tišcijo bolj kot karkoli drugega. Gre za težka vprašanja o družbi, smislu bivanja in svetu nasploh. Kakšno olajšanje je za mladega cloveka, ko izve, da v svojem iskanju ni osamljen! Podobno razmišljajo tudi njegovi bratje, družno pa je dosti lažje dokopati se do odgovorov.

Služenje
Izvidniškemu geslu, biti nenehno pripravljen na akcijo, se v klanu pridruži nacelo popotnikov: 'Služiti!' Ne gre za hlapcevstvo, marvec za ljubezen. Je bil Jezus hlapec, ker je svojim ucencem noge umil? Nikakor ne, k umivanju nog ni bil obvezan. S tem je le izkazal svojo ljubezen. Enako naj bi pocela popotnik in popotnica. Tudi Baden-Powell roverska nacela ni imenoval preprosto kar 'ljubezen', kajti edina in resnicna ljubezen do bratov se mora izražati. V služenju.

Zategadelj si vsak popotnik izbere svoje osebno služenje, to pomeni, da celo leto opravlja kako zadolžitev v stegu ali zunaj njega. Kdor, denimo, pomaga pri skavtih, se prikljuci volcicem ali izvidnikom, kjer je voditelju v oporo kot 'popotnik na služenju'. Ce mu ugaja glasba, skrbi za skavtsko petje oziroma prevzame mesto urednika stegovskega glasila, blagajnika ali tajnika, v kolikor se za racunalnikom pocuti bolj domace. In zunanja služenja? Ta se raztezajo od pomoci v bolnici, domu ostarelih ali begunskem centru, do raznašanja casopisov, redarske službe na množicnih prireditvah, odpravljanja posledic naravnih katastrof in pomoci pri raziskovalnih projektih. Na številnih podrocjih služenja so se skavti že odlicno izkazali, tudi slovenski.

To je razlog, da imajo skavti zlasti v Tretjem svetu, kjer mora skromna pomoc zadovoljevati velike potrebe, pomembno vlogo za življenje ljudi celih pokrajin. Indijski skavti so pred tremi leti priceli akcijo boja proti gobavosti in s pomocjo svojih bratov in sester s petih celin dosegli lepe uspehe. Clanice svetovnega združenja skavtinj v sodelovanju s 'Svetovno zdravstveno organizacijo' (WHO) dejavno pomagajo v programih za preskrbo prebivalstva Tretjega sveta s cisto vodo in njih ozavešcanju o pomenu higiene. Ameriški skavti zbirajo hrano za revne družine, skrbijo za priseljence in pravice otrok ter pomagajo prizadetim pri vkljucevanju v normalno življenje. Za cistejši jutri si skavti v Ameriki uspešno prizadevajo s pogozdovanjem, medtem ko se na Filipinih trudijo ohraniti ekološko ravnovesje ogroženih obal... Skratka, milijoni skavtov po celem svetu korak za korakom spreminjajo sanje v resnicnost s takšno mero navdušenja, kot bi jo ob prelomu tisocletja težko našli kje drugje.

Služenje popotnika v bistvu vzgaja za zrelo življenje v cloveški družbi, kjer si bo prizadeval za odprtost do soclovekove drugacnosti in njegove potrebe.

Koncno se popotnik in popotnica v klanu vzgajata za mir. Krotkih ovac gre veliko v hlev, dva butasta ovna pa si roge polomita, tudi ce sta sama v njem. Tako in žal še huje je z ljudmi. Nekdo je bel, drug je crn in tretji rumen. Pravzaprav bi lahko bil tudi zelen, pa bi imel kljub svoji drugacnosti ravno takšno pravico do življenja kakor vsi ostali. - Ce smo si razlicni in ce ima vsak svoje interese, še ne pomeni, da se moramo poklati med seboj.

Vsi bomo lahko živeli na tem planetku, ce se bomo imeli radi. Enostavno: "Make love, not war!" Hipijevska ideja je bila genijalna, le sistema niso imeli in pravega pristopa, zato so kmalu šli v zaton. Baden-Powellu in vsem, ki za skavtstvo tudi med slovenskimi voditelji žrtvujejo kako leto študija, pa se imamo zahvaliti za organiziranost. Ta obeta skavtom še dolgo prihodnost. Ne le v do srca segajoce lenonovske besede, temvec predvsem v dejanja je treba spravljati fantazije o ljubezni. K temu idealu vzgaja skavtstvo.

V nasprotnem primeru nam niti silna informacijska tehnologija ne pomaga, ki naj bi svet združila v globalno vas. Nemara pa pomeni, da se bodo volkovi še toliko lažje pobili med seboj, ce bodo živeli v isti vasi...

Človek odhoda
Pri 21 letih popotnik zakljuci svojo pot v klanu. Postane 'clovek odhoda', kar pomeni, da je pridobil dolocene osebnostne kvalitete. Sedaj ima dve možnosti: ostati v skavtstvu kot voditelj ali pridružiti se manj dejavnemu gibanju odraslih skavtov. Postavljen je pred odlocitev za pot svojega življenja. Mlajši skavti, njegovi klanovski sopotniki, mu ob obrednem slovesu od popotništva za popotnico podarijo nekatere od naštetih pomenljivih simbolov: jabolko, ki predstavlja planet Zemljo, sol, culo s potovalnimi potrebšcinami, sveto pismo, sekiro, rdeco vrv v barvi ljubezni, zavezano z ambulantnim vozlom, ki predstavlja skupnost. Najpomembnejša pa je rogovila, razcepljena v dve veji: prva je priostrena in kaže tocno proti cilju, druga pa je poševno odrezana, kar pomeni, da se napacna pot kaj hitro tragicno konca.

Ce strnemo: važno je izbrati pravo pot. Kljub ocitnim znakom, ki dokazujejo nasprotno, se pot ljubezni in prijateljstva nazadnje izkaže za najslajšo. Zato skavt ob pogledu na prehojeno pot skozi vse tri starostne veje dobi naslednje vodilo za življenje: "Kar najbolje / bodi pripravljen / služiti!" Kot je cudovito dejal pesnik, filozof in ucitelj Rabindranath Tagore: "Nekoc sem sanjal, da je življenje veselje. In ko sem se zbudil, sem spoznal, da je življenje služenje. - Služil sem in glej, življenje je bilo res veselje!"