Skavtstvo je vzgoja, uspešna le tedaj, kadar terja od posameznika veliko casa. Program mora biti celosten in dolgotrajen, da otroka spremlja že od malih nog. To je Baden-Powella leta 1913 napeljalo na misel, da ustanovi še mlajšo starostno vejo od izvidnikov - volcice in volkuljice. Leta 1916 je izdal prirocnik za volcice in v Angliji ustanovil prva krdela.
Dandanes se v tujini k skavtom lahko prikljucijo že predšolski otroci, stari do 7 let. Imenujejo se 'bobri' (ang. 'beavers') in živijo v 'kolonijah'. Njihov program obsega manj zahtevne igre, risanje in rocne spretnosti. Kot vsi otroci, tudi oni pozorno poslušajo pravljice, ki jim jih bere njihovi starosti primerno usposobljen voditelj.

Za cas od svojega 8. do 11. leta se skavt prelevi v 'volcica' (ang. 'cub', it. 'lupetto', fr. 'loveteau', nem. 'Wölflinge') in skavtinja v 'volkuljico' (ang. 'brownie' - škrat, it. 'coccinella' - pikapolonica, fr. 'jeannettes' - ime so povzeli po Jeanne d'Arc, nem. Wichtel, belg. lutins - palcki). Volcici in volkuljice živijo v 'krdelu' (ang. pack, it. branco, fr. meute), ki ne sme imeti vec kot 35 clanov.

Obicajno se skupno število volcicev in volkuljic giblje med 12-15 in 25-30. Deli se na manjše enote, imenovane 'gruce', ki se razlikujejo po barvah in imenih. Krdelo vodi stari volk 'Akela', medtem ko za vodnika gruce izberejo volcici sami iz svoje srede tistega, ki je v krdelu preživel že najmanj 2 leti. Podvodnik lahko postane, kdor ima za seboj vsaj 1 leto skavtskega življenja, novinci pa se dovolj zgovorno imenujejo 'mladici'. Starejši volcici in mladici obcasno oblikujejo vsak svoj svet, da dobimo nekakšno razdelitev v dve skupini glede na starost. Svet mladicev se tako ukvarja predvsem z odkrivanjem Zakona, starejši pa se dotikajo zahtevnejših predmetov: rocnih del, samostojnega pripravljanja izhodov in igric itd.

Obdobje volcicev je izredno pomembno za nadaljni razvoj otroka. V tem casu se okrepi telo, razlike med fanti in deklicami postajajo vse ocitnejše. V teh letih si vsak otrok želi priboriti in ohraniti cim boljše mesto v skupini. Socialno življenje, klape in skupine nasploh postanejo zelo pomembne, v nekem smislu celo bolj kot v obdobju adolescence. Otrok prehaja v fazo konkretno-logicnih operacij in pricne graditi zamotano lastno samopodobo.

Baden-Powell se je pri najmlajši starostni veji oprl na dva dejavnika: na otroško domišljijsko okolje in na igro, ki neprisiljeno vzgaja. Poznal je naravno potrebo vseh otrok na Zemlji po poslušanju zgodb, bajk, povesti in basni, medtem ko se v igri lahko volcic izkaže in razvija svoje sposobnosti. Le takrat se svobodno izrazi, kar je v otroški duši in hkrati se otrokovo življenje prenese v vse izrazne oblike. "Clovek je popoln samo takrat, ko se igra," je menil Schiller.

Najpopolnejša igra je nedvomno tista, v katero se otrok vživi. Zato je Baden-Powell zaprosil Rudyarda Kiplinga, da bi smel uporabiti njegovi 'Knjigi o džungli' kot temelj življenja najmlajših skavtov in skavtinj. (Deklicam je sprva postavil za vodilo Evingino povest 'Škrati'.) Pedagoški smisel cele knjige je strnil v 'Zgodbah o Mavgliju', to je devetih povesti, ki sledijo decku Mavgliju od prihoda v krdelo do zavestne vrnitve med ljudi. Zgodbe si sledijo v naslednjem vrstnem redu: 'Mavglijevi bratje' (1), 'Kajin lov' (2), 'Kako je prišel strah v džunglo' (3), 'Rdeci cvet' (4), 'Tiger' (5), 'Kako je džungla prišla v vas' (6), 'Kraljevi ankus' (7), 'Rdeci psi' (8) in 'Pomladni tek' (9).

Pripovedovanje zgodb z razvojem sodobnih medijev izumira, ne da bi se sploh zavedali njegovih dragocenosti. V skavtstvu pa prav skozi pripovedovanje zgodb o Mavglijevih doživljajih vstopimo v pravljicni svet ustvarjanja in s tem omogocimo neprisiljen prijateljski stik starejših z mlajšimi, ki sicer ne bi bil mogoc.

Vendar skavtstvo ne ostaja le pri tem. Kot receno, otrok preko zgodbe in igre v prvi osebi spoznava resnicno življenje. Volcici in volkuljice se vživijo v Mavglija in živijo v krdelu. Akelini pomocniki privzamejo imena iz knjige o džungli (spretni panter Bagira, modri medved Balu, prebrisana kaca Kaja itd.), da je 'virtualna resnicnost' še bolj nazorna.

Naprej se vse odvija samo od sebe: na primeru skupnosti neumnih opic (Bandarlog) in drugih negativnih likov iz 'Zgodb o Mavgliju' se ucijo, da je treba upoštevati osnovni Zakon džungle, ki vodi k osvobajajoci Resnici. Nagrada je življenje v krdelu - 'srecni družini', kjer se vsi dobro pocutijo in medsebojno spoštujejo. Spoznavajo osnovne principe organizirane družbe (krdelo), princip avtoritete (Akela) in skupinskega odlocanja o pomembnih stvareh (posvet na Skali). Sprejmejo na znanje, da imajo vsi džungelski liki (in s tem ljudje) dobre in slabe lastnosti, toda tisti, ki se slabim ne izogibajo, nujno propadejo. Volcici zakonitosti iz zgodb, spoznali so jih na sestankih krdela, preizkusijo v svojem vsakdanjem življenju in ugotovijo, da niso le pravljice, saj imajo vsestransko veljavo.

Pravzaprav je cela 'Knjiga o džungli' ena sama velikanska basen. Zaman bi nemirnim fanticem in deklicem vzvišeno trobili o morali, jim pridigali, brali Kanta - za osemletnike je to neprebavljivo, hrabri vzornik Mavgli pa jih naravnost uroci, ker se prepoznajo v njem. Z drugimi besedami, zgodbe o Mavgliju so izrazito antropomorfne.

Preden krdelo izkaže novemu clanu cast, da ga sprejme medse, se mora ta nauciti dveh zakonov krdela in jih seveda tudi dejavno upoštevati. Nauciti se mora volcjega pozdrava, prisege in raznih klicev, predvsem 'Velikega klica' (ang. 'The Grand Howl'). Slednji se izvaja po obljubah in pomembnejših dogodkih. Akela zaklice: "Volcici - slovesni krog! V pocep za veliki klic!". Postavi se na sredo med cepece otroke z rokama na tleh, iztegnjenim kazalcem in sredincem ter sklonjene glave. Cez nekaj trenutkov volcici dvignejo glavo in zavpijejo: "Akela, kar najbolje!" Pri tem skocijo, roke dvignejo in nadaljujejo pozdrav v levo in desno, mrmrajoc: "Kar najbolje, kar najbolje, kar najbolje...". Ko se novinec vsega tega nauci, more opraviti obljubo in nositi volcji kroj, zlasti zeleno cepico z rumenimi pasovi, ki je znacilna za volcice in volkuljice.

Tehnicno znanje clani krdela osvajajo glede na svoja zanimanja in osebnostne lastnosti po sistemu sedmih skupin neobveznih vešcin: socialno oblikovanje (casnikar, fotograf, vodnik, bolnicar), versko oblikovanje (Aron, Samuel, prijatelj sv. Franciška), telesno oblikovanje (planinec, igralec v ekipi), urjenje cutov (Kim, poznavalec gozda, opazovalec, stezosledec), izražanje (pevec, slikar, lutkar, igralec), rocne spretnosti (spretnež, oskrbnik, rokodelec, izdelovalec instrumentov, zbiralec), narava in življenje na prostem (vrtnar, botanik, prijatelj narave, prijatelj živali, vremenoslovec).

Osebna rast oziroma 'steza' pa je obvezna za vse. V njej se uresnicuje osnovna clovekova potreba po izpopolnjevanju samega sebe. Volcici imajo v svojem koticku ('brlogu') maketo 'steze', ki vodi do 'skale'. To stezo zaznamujejo v osebnem zvezku 'lova', kamor po lastni presoji vpisujejo pomembne reci: datum vstopa v krdelo, datum obljube, podatke o svoji šestorici, pesmi in igre, ki jih bodo nekoc kot vodniki posredovali mlajšim. Zvezek otroka navaja k urejenosti in pregledovanju svojih dejavnosti - oboje je neobhodno potrebno za preživetje v 'džungli'. Na 'stezi' si lahko sleherni clan krdela ogleda svoje napredovanje in 'plene', ki jih je 'ulovil'.

Volcic tekom štirih let življenja v krdelu preide tri stopnje osebnega napredovanja (nekakšnih 'cinov'): na 'stopnji spoznavanja' raziskuje sebe in druge in ko se tako dokoplje do zakonov, postane 'volk zakona'. Scasoma se obcuti kot sestavni del skupnosti in si zacne zadajati osebne zadolžitve. To je 'stopnja zadolžitve', kjer postane 'pecinski volk'. Na tretji, 'stopnji razpoložljivosti', pa volcic že dovolj pozna in zaupa svojim sposobnostim, da se lahko postavi v vodstveni položaj in prevzame celo skupino (šestorico). Dobi naziv 'stari volk', kajti sedaj je pripravljen, da preda svoje sposobnosti na razpolago skupnosti.

Tajni volcji razpoznavni znak, velja za vse volcice in volkuljice po celem svetu, se izvaja z desno roko, dvignjeno v višini oci. Kazalec in sredinec sta iztegnjena v obliki crke 'V' (znak 'peace') in simbolizirata volcja ušesa. Istocasno si volcici v pozdrav zaklicejo: "Dober lov!". V džungli je namrec življenskega pomena biti uspešen lovec.

Volcici v zboru tvorijo polkrog. Njihova barva je rumena. Vedno in povsod se držijo gesla, ki se glasi: "Kar najbolje!". Ne bremeni jih nešteto dolocil, pomembno je le, da se potrudijo po najboljših moceh, naj pocnejo karkoli. V zacetni starostni veji skavtstvo otrokom na ta nacin privzgoji cut za temeljitost in globino kot protiutež znacilni površni drži postindustrijske družbe, ki se še najbolj izraža v t.i. 'light kulturi'.

Pravijo, da se mlado drevo voljno upogiba, a staro zlomi, in to vsekakor govori v prid zgodnji skavtski vzgoji. Povrhu tega otroci cedalje hitreje odrašcajo. Resnica je, da današnja generacija pri sedmih letih zve, kar je morebiti prejšnja šele pri štirinajstih, po drugi strani pa jim informacijska avtocesta, ki hrumi vedno bliže in preti, da se bodo znašli pod kolesi, onemogoca pogled v samega sebe in skladni razvoj osebnosti. Vsekakor ti problemi odpirajo globoke rane v sodobni družbi in skavtstvo je poklicano, da jih s svojo 'terapijo narave' pomaga reševati. Drugace receno, da pripelje cloveka prihodnosti nazaj v sedanjost.

SIMBOLI IZ ZGODBE
posvetovalna skala (svet skale) - sodelovanje, poslušanje, zvestoba
pot, sled - dogodivšcine, hoja v rasti
lov - dogajanje, prinaša izkušnje
plen - uspeh, izziv, samovzgoja
brlog - domaci kraj, spoštovanje doma
totem - skupnost, edinost, istovetnost
rdeca roža (taborni ogenj) - rešitev, ideja, pogum