Slovenska Zamejska Skavtska Organizacija

Preambula

Deželni vzgojni načrt je dokument, ki opredeljuje smernice vzgojnega posega SZSO. Nastaja iz želje po soočanju vseh voditeljev SZSO in iz potrebe po skupnem razmišljanju o prednostnih nalogah organizacije v odnosu do teritorija, na katerem organizacija deluje. Vsebine vzgojnega načrta so smernice, ki naj bodo vodilo posameznim skupnostim voditeljev v pisanju lastnega vzgojnega načrta. Deželni vzgojni načrt pa je za naslednje triletno obdobje prednostno izhodiščno jedro vzgojnih posegov organizacije in zato ustvarja močan čut enotnosti in pripadnosti, saj voditelje stalno opominja, da vsi skupaj vpenjamo svoje sile za dosego skupnih ciljev.

Sledeči dokument je nastal po širši debati, ki je v skavtskem letu 2000/01 stekla v posameznih Skupnostih voditeljev v okviru Deželnega sveta in v okviru Deželnega vodstva. Dokument izraza torej potrebe voditeljev in članov, ki so se v organizaciji pojavile na različnih nivojih. Nanje želi tudi odgovarjati.

Štiri splošne smernice pričujočega besedila so bile izglasovane dne 21. januarja 2001 na 3. rednem občnem zboru v Nabrežini. Zaredi tega se dokument deli na štiri poglavja.

1. poglavje: usposabljanje voditeljev

V izvajanju voditeljskega poslanstva voditelji čutimo potrebo po večji osebni pripravi na metodološkem, skavtskem in organizacijskem področju.

I. - V tem duhu si želimo prizadevati, da bi čim bolj resno in čim bolj odgovorno usvojili metodološka načela in jih sistematično izvajali v svojem delovanju. Prepogosto namreč ugotavljamo, da nenatančno poznavanje metodoloških načel botruje neuspehu našega vzgojnega posega in krizi pri izvajanju letnega programa. Prepričani smo, da naši člani iščejo kvaliteto, ki edina lahko omeji osip v naših vrstah.

Da bomo to dosegli, bo organizacija na vseh ravneh skrbela in predlagala možnosti izpopolnjevanja voditeljev v poznavanju metodologije.

II. - Poznavanje skavtskih spretnosti in doživljanje tipično skavtskih izkušenj v naravi je v zadnjih letih precej upadalo. Sosledica sestankov v sedežu, relativno nizko število izletov v naravo in malo prenočevanj izvira tudi iz določene tehnične nepripravljenosti voditeljev v poznavanju skavtskih spretnosti. Posredovanje skavtskih spretnosti članom, naj bo torej prioriteta, da bo skavtski stil živijenja polno zaživel v naših enotah..

III. - Organizacija in smotrna uporaba časa in energij je za voditelje nedvomno velik problem, kar je rezultat ankete, ki smo jo med voditelji izvedli, jasno podčrtal. Danes voditelj posveča povprečno več časa delu v strukturi organizacije kot pa pripravi sestankov in neposrednemu stiku z mladino. Prepričani smo, da mora vsak voditelj osredotočiti svoje energije predvsem v vzgojno delo z mladino in da so vsi drugi organi v organizaciji le usluga vzgojnemu delu voditeljev. Zaradi tega naj bo v naslednjih letih pozornost voditeljev usmerjena predvsem v čim večjo skrb za člane, obenem pa na bolj smotrno in časovno manj obremenjujoče načrtovanje dela v vseh organih.

2. poglavje: duhovnost

Slovenska zamejska skavtska organizacija je katoliška organizacija, ki deluje znotraj Cerkve, kjer uveljavlja svoje misijonske karizme. Voditelji soglasno opažamo, da je urejeno misijonsko delovanje v sozvočju s Cerkvenimi strukturami zahtevna naloga, kateri večkrat nismo kos. Obenem opažamo, da je prepad med mladino in Cerkvijo vedno večji. Zato čutimo potrebo po večji prisotnosti duhovnih asistentov v naši organizaciji. Slednji naj bi skrbeli za duhovno rast voditeljev in bi v konstruktivnem dialogu z voditelji uveljavljali specifično skavtsko katehezo. Hkrati se zavedamo potrebe po tesnem sodelovanju z župnijo, ki naj bi krepila čut pripadnosti teritorialni skupnosti.

I. - SZSO si bo na vseh nivojih prizadevala iskati možnosti vključitve duhovnih asistentov v delovanje enot. Ocenjujemo, da je v stiku z mladino izredno pomembna prisotnost duhovnega asistenta. Slednjega bomo iskali tako v duhovniških in redovniških vrstah kot tudi med samimi laiki.

II. - Voditelji ugotavljamo obenem, da v posredovanju vere igra pomembno vlogo predvsem voditeljevo osebno pričevanje. Gojiti dar vere med voditelji je prioriteta. Voditelji bomo torej skrbeli za svojo duhovno rast. Pri tem se bomo posluževali vsega, kar nam okolje ponuja. Organizacija pa bo pripravljala in spodbujala srečanja za duhovno obogatitev voditeljev in članov.

III. - Oddaljenost mladih od Cerkve in vedno večja težava posredovanja verskih vrednot sili voditelje k globljemu odkrivanju in uveljavljanju skavtske katehze, ki bi na alternativen način znala spregovoriti rnladim o Bogu. Zato želimo spodbujati vse voditelje, da si med sabo (in to v čim večji meri) posredujejo svoje pozitivne izkušnje na tem področju, obenem pa naj od sorodnih organizacij sprejmejo vse pozitivne predloge. Pomembno se nam zdi tudi, da se o skavtski katehezi začenjamo pogovarjati z župniki tudi v institucionalnem okviru.

IV. - Iskati novih poti za sodelovanje z župnijami, naj bo v naslednjih letih postala prednostna zadeva, ki naj bi spodbujala krepitev čuta pripadnosti neki skupnosti. Čeprav naše enote krijejo območje več župnij, je usklajevanje, predvsem pa skupno načrtovanje dela, pomembno. V ta namen naj bi posvetili posebno vlogo tistim strukturam znotraj cerkve, ki so zadolžene za mladinsko pastoralo, medtem ko naj bi prišlo do vključevanja skavtskih predstavnikov v pastoralne svete.

3. poglavje: enotno osebno napredovanje

Voditelji ugotavljamo, da je izvajanje STEZE '91 problematično in da Skupnosti voditeljev niso kos nalogi spremljanja članov od vstopa v vejo VV do odhoda. Mimo dejstva, da trenutno nimamo še dokončno izdelanega metodološkega pravilnika, opažamo, da je zavest odgovornosti Skupnosti voditeljev v spremljanju celotne rasti posameznika relativno nizka. Pozornost Enotnemu Osebnemu Napredovanju mora torej ponovno postati izhodišče katerega koli metodološkega posega, saj organizacija nudi celostno pot rasti.

I. - Poiskati moramo nove oblike, ki jamčijo stalno spremljanje osebne poti posameznika.

Podeljevanje plenov v veji VV in etap v veji IV naj bo premišljeno dejanje, osredotočeno na prehojeno pot posameznika, ne pa masovno oddajanje značk vezano na preživeto obdobje posameznika v veji.

II. - V veji IV naj zaživi izvajanje metode podviga. Metoda podviga je neke vrste metafora življenja, ki nas vodi k spoznavanju svojih sposobnosti in nas postopoma uči preraščati same sebe.

Izvajanje podvigov mora nujno biti vključeno v načrt osebnega napredovanja posameznika. V izvajanju podviga voditelj lahko preveri in oceni rast posameznikov.

III. - Skupnosti voditeljev bodo v naslednjih letih posvetile vse večjo pozornost rasti vseh svojih članov in jih bodo pozorno spremljale v trenutkih prehoda iz ene veje v drugo. Na ta način bo organizacija lažje jamčila vzgojno kontinuiteto.

4. poglavje: narodnostna vzgoja

Skrb za ohranjanje narodne zavesti, gojenje jezikovnega bogastva ter želja po ovrednotenju naravne in kulturne dediščine okolja, v katerem živimo, so nedvomno naloge, ki ji je SZSO vedno imela v ospredju in ki jih želi postaviti v ospredje tudi za naslednje obdobje. V tem zgodovinskem trenutku pa, ko se Evropa druži in upravne meje izginjajo, čutimo potrebo po sistematičnem podiranju predsodkov in miselnih pregrad, ki Slovence v Italiji ločijo od Slovencev v matični domovini. SZSO bo torej na vseh ravneh spodbujala srečevanje in druženje s sorodnimi skavtskimi skupinami v Sloveniji.