KAZALO
NAČELA
A) ORGANIZACIJA *
1. člen IME, TRAJANJE , SEDEŽ *
2. člen NASTANEK, OPREDELITEV *
3. člen NAMENI *
B) DELOVANJE *
4. člen METODA *
5. člen DEJAVNOST *
6. člen POVEZAVE IN PRISTOPI *
C) TEMELJI - SIMBOLI *
7. člen OBLJUBA IN ZAKONI *
8. člen ZAVEZA *
9. člen ZNAK *
10. člen GESLO IN POZDRAV *
11. člen HIMNA IN ZAVETNIK *
12. člen ZASTAVA *
13. člen KROJ *
D) ČLANSTVO *
14. člen ČLANI *
15. člen PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV *
16. člen PRENEHANJE ČLANSTVA *
17. člen VODITELJI, PRIPRAVNIKI, POMOČNIKI *
18. člen VODITELJI *
19. člen POMOČNIKI *
STRUKTURA *
E) SPLOŠNA PRAVILA *
21. člen STAROSTNA IN KRAJEVNA RAZDELITEV *
22. člen DIARHIJA *
24. člen GLASOVANJE, SKLEPČNOST, NADOMESTITVE *
F) STEG *
25. člen DEFINICIJA IN ORGANI STEGA *
26. člen - NALOGE STEGA *
27. člen - VZGOJNI NAČRT STEGA *
28. člen SKUPNOST VODITELJEV *
29. člen STEGOVODJA *
G) POKRAJINA *
30. člen DEFINICIJA IN ORGANI POKRAJINE *
31. člen NALOGE POKRAJINE *
32. člen VZGOJNI NAČRT POKRAJINE *
33. člen POKRAJINSKI OBČNI ZBOR *
34. člen POKRAJINSKO VODSTVO *
35. člen POKRAJINSKA NAČELNIKA *
H) DEŽELA *
36. člen DEFINICIJA IN ORGANI DEŽELE *
37. člen NALOGE DEŽELE *
38. člen VZGOJNI NAČRT DEŽELE *
39. člen DEŽELNI OBČNI ZBOR *
40. člen DEŽELNI SVET *
41. člen DEŽELNO VODSTVO *
42. člen DEŽELNA NAČELNIKA *
SPLOŠNE DOLOČBE *
I) UPRAVA *
43. člen AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST POSAMEZNIH NIVOJEV *
44. člen FINANCE IN PREMOŽENJE *
45. člen ČLANARINA *
46. člen PRAVILNIK *
L) PREHODNA PRAVILA *
47. člen RAZPUST *
48. člen SPREMEMBE STATUTA *
49. člen TOLMAČENJE STATUTA *
50. člen DOPOLNILO *
NAČELA
A) ORGANIZACIJA
1. člen IME, TRAJANJE , SEDEŽ
Ime društva je Slovenska zamejska skavtska organizacija, s kratico SZSO; v italijanskem prevodu "Associazione scouts sloveni in Italia".
Trajanje SZSO je neomejeno.
Sedež ima v Gorici, na drevoredu XX Settembre 85.
2. člen NASTANEK, OPREDELITEV
SZSO je nastala 15.12.1976 z združitvijo STS (Slovenskih tržaških skavtov in skavtinj), ki so bili ustanovljeni leta 1951 oziroma leta 1959 v Trstu, in SGS ( Slovenskih goriških skavtov in skavtinj), ki so bili ustanovljeni leta 1964 oziroma leta 1963 v Gorici.
SZSO je slovenska mladinska katoliška vzgojna organizacija, izraz skavtskega gibanja med Slovenci v Italiji. Temelji na vrednotah krščanstva, slovenstva in demokracije. Je nestrankarska organizacija in uresničuje svoje dru¤beno politično poslanstvo popolnoma neodvisno. Pri tem upošteva delo drugih vzgojnih osebkov v okolju in živi svojo krščansko izbiro znotraj cerkvene skupnosti.
Nima pridobitniškega značaja ne pridobitniških smotrov.
3. člen NAMENI
V svojem vzgojnem poslanstvu si SZSO prizadeva prispevati k vsestranski rasti mladih, k njihovemu telesnemu, duševnem in duhovnemu razvoju, da v luči odhoda odrastejo v celostne osebe, sposobne svododnih in odgovornih izbir.
Obenem SZSO vzgaja svoje člane k odgovorni in dejavni življenjski drži, ki jo narekujejo dosledno krščanstvo, zvestoba narodu in domovini, pošteno državljanjstvo in zavestna skavtska izbira.
Zaradi svoje etnične specifike SZSO s posebno pozornostjo posreduje svojim članom slovenske narodne vrednote, jezik, kulturo in zgodovino in jih vzgaja k spoštovanju in ljubezni do njih.
Da bi dosegla te cilje se ravna po načelih in metodi skavtizma, ki temelji na Baden-Powellovi zamisli združevanja in vzgoje mladine, in ki je prilagojen današnji mladinski stvarnosti, kakor izhaja iz priloženega pravilnika.
B) DELOVANJE
4. člen METODA
Vzgojna metoda temelji na štirih Baden-Powellovih točkah, ki so osnova pri uresničevanju vzgojnega posega. Ta se znotraj vseh treh starostnih vej izvaja s pomočjo specifičnih sredstev in starosti primernih oblik delovanja. 4 BP točke so:
vzgoja značaja
telesna moč
ročne spretnosti
duhovnost in pomoč bližnjemu.
Glavni metodološki oprijemi se po starostnih vejah takole razlikujejo:
VOLČIČI IN VOLKULJICE: življenje v pravljičnem okolju džungle (Kiplingova knjiga), kjer metoda sloni predvsem na igri. Napredovanje se uresničuje z lovi na plene. Geslo veje se glasi: Kar najbolje!
IZVIDNIKI IN VODNICE: doživljanje pustolovščine, kjer je podvig glavni metodološki oprijem. Napredovanje se uresničuje v dosežku etap. Geslo veje se glasi: Vedno pripravljeni!
ROVERJI IN POTNICE: Glavni metodološki oprijem so izkustvo poti, življenje v skupnosti, in služenje. Načrt osebnega napredovanja, ki si ga član oblikuje, izvaja in preverja v neposrednem stiku z voditelji, spremlja člana na njegovii poti (sprejem v noviciat, prestop v klan, podpis listine) do odhoda. Geslo veje se glasi: Služiti!
Enotno osebno napredovanje je sredstvo v rokah Skupnosti voditeljev, ki lahko edina zagotovlja enotno vzgojno pot člana od obljube do odhoda. Enotnost vzgojnega posega izražajo tudi gesla vej, ki v zaporedju povzemajo njegov program (Kar najbolje-Vedno pripravljeni-Služiti).
Metodologijo podrobneje določa pravilnik.
5. člen DEJAVNOST
Delovanje SZSO obsega dejavnosti, ki so značilne za skavtsko organizacijo in ki se načeloma odvijajo v neposrednem stiku z naravo. To so tedenski sestanki, seje, tabori, tabori za usposabljanje voditeljev, tečaji, prenočevanja, izleti, predavanja, razstave, izdajanje in širjenje revij, knjig, notranjega glasila, itd.
Poleg tega SZSO
spodbuja medsebojno sodelovanje in spoznavanje vseh narodnostnih stvarnosti s posebno pozornostjo do območja, v katerem deluje
prireja občasno javne nabirke sredstev, tudi s ponudbo dobrin in lastnih izdelkov skromne vrednosti med prireditvami, slovesnostmi, proslavami ali pobudami za osveščanje javnosti
opravlja zgolj občasno in obrobno tudi trgovsko dejavnost za samovzdrževanje, vsekakor nepridobitniške narave
se poslužuje vseh možnih dejavnosti za dosego institucionalnih ciljev.
6. člen POVEZAVE IN PRISTOPI
SZSO je del svetovnega skavtskega gibanja.
V svojem vzgojnem delovanju tesno sodeluje s sorodnimi skavtskimi in drugimi organizacijami za vzpodbujanje vsestranskih medsebojnih stikov in izmenjav. Za dosego svojih institucionalnih ciljev se SZSO lahko po potrebi vključi v združenja, društva in ustanove.
C) TEMELJI - SIMBOLI
7. člen OBLJUBA IN ZAKONI
Obljuba in zakoni izražajo obveze , ki jih predlaga skavtizem.
Obljuba se glasi:
Pri svoji časti obljubljam, da bom z božjo pomočjo vestno služil(a) Bogu in domovini, pomagal(a) svojemu bližnjemu in spolnjeval(a) skavtske zakone.
Zakoni se glasijo:
Skavt in skavtinja si štejeta v čast, da si pridobita zaupanje.
Skavt in skavtinja sta zvesta Bogu in domovini.
Skavt in skavtinja pomagata svojemu bližnjemu in naredita vsak dan vsaj eno dobro delo.
Skavt in skavtinja sta prijatelja vsakomur in vsem skavtom brat-sestra.
Skavt in skavtinja sta plemenita.
Skavt in skavtinja spoštujeta naravo in vidita v njej božje delo.
Skavt in skavtinja ubogata starše in predstojnike in vestno opravljata svoje dolžnosti.
Skavt in skavtinja sta vztrajna in pogumna v težavah.
Skavt in skavtinja sta delavna in varčna.
Skavt in skavtinja sta čista v mislih, besedah in dejanjih.
Mlajši člani volčiči in volkuljice imajo posebno obljubo in zakone, ki izražajo vrednote skavtizma v njihovi starosti primerni obliki. Obljubo in zakone VV obravnava pravilnik, kakor tudi molitev vseh starostnih vej.
8. člen ZAVEZA
Zaveza je slovesna izjava, ki jo podpiše pripravnik ob prejetju voditeljskega imenovanja, s katero sprejme obveze in dolžnosti, ki jih statut nalaga odraslim voditeljem, da lahko izvajajo vzgojiteljsko službo.
Zaveza se glasi:
S svojim podpisom se pred Bogom in Vami, bratje in sestre, obvežem, da bom v luči skavtske obljube in treh izbir odhoda, krščanske - družbeno politične - skavtske:
spoštoval statut in pravilnik SZSO
s svojim zgledom in služenjem vzgajal mlade člane v zrele in celostne osebe, sposobne svobodne in odgovorne izbire v skladu s temeljnimi vrednotami SZSO, krščanstva, slovenstva, demokracije ter z ostalimi vrednotami, ki so opredeljene v skavtski obljubi, zakonih in načelih SZSO
skrbel za svojo osebno rast in izpopolnjevanje bodisi na strokovnem bodisi na telesnem, duševnem in duhovnem področju, poslužujoč se priložnosti, ki mi jih dajejo na razpolago tako organizacija kakor druge ustanove in posamezniki.
9. člen ZNAK
Znak SZSO je krog z obema mednarodnima skavtskima simboloma, in sicer lilijo na deteljici, in napisom SZSO; na liliji je narisana igla kompasa. Krog, deteljica, igla in napis so rumene barve, lilija bele, ozadje pa temno modre barve.
10. člen GESLO IN POZDRAV
Geslo SZSO se glasi: Vedno pripravljen.
Pozdrav SZSO je do višine oči dvignjena desna roka z naprej obrnjenimi iztegnjenimi tremi srednjimi prsti; palec je položen prek mezinca. Pomen in uporabo pozdrava podrobno opisuje pravilnik; prav tako je tu opisan tudi pozdrav VV.
11. člen HIMNA IN ZAVETNIK
Himna SZSO je Skavtska pesem (besedilo in notografija v pravilniku).
Zavetnik SZSO je sv. Jurij (23. aprila). Veji VV in RP imajo še svojega posebnega zavetnika, to sta sv. Frančišek Asiški za VV (4. oktobra) in sv. Pavel za RP (25. januarja).
12. člen ZASTAVA
Zastava ZSZO je temnomodre podlage in pravokotne oblike: osnovnica in višina sta v razmerju 3:2. V sredini je znak SZSO: njegov premer znaša polovico višine zastave. Uporabo zastave določa pravilnik.
13. člen KROJ
Kroj SZSO povezuje člane v skavtskem bratstvu in sestrinstvu. Njegove sestavne dele in pomen določa pravilnik.
D) ČLANSTVO
14. člen ČLANI
Člani SZSO so tisti, ki svobodno sprejmejo njena načela in metodo ter pisno zaprosijo za vstop v SZSO. Mladoletni člani morajo obenem s prošnjo izročiti tudi privoljenje staršev. Z obljubo postane novi član SZSO skavt-skavtinja. Člani se delijo se na:
- mlade (od 7. do 20.-21. leta), ki se jim v organizaciji nudi starosti primerna izkušnja skavtske rasti do konca njihove vzgojne poti;
- odrasle (po 20.-21.letu), ki v različnih vlogah in v skladu s skavtskimi pristopi uresničujejo svoje osebno poslanstvo.
Članstvo je časovno neomejeno in ne more biti le začasno. Članom je vsekakor dana pravica, da odstopijo. Število mladih članov je načeloma neomejeno, je pa odvisno od razpoložljivih voditeljev.
15. člen PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV
Člani so dolžni:
spoštovati statut, pravilnik in sklepe organov SZSO
poravnati vsakoletno članarino
poravnati prispevke za dejavnosti in usluge
delovati v skladu z usmeritvami SZSO.
Člani imajo pravico:
koristiti vse usluge, ki jih SZSO nudi svojim članom
sodelovati pri dejavnostih SZSO
izraziti svoje mnenje na občnih zborih.
Volilno pravico članov določa člen 24.
16. člen PRENEHANJE ČLANSTVA
Članstvo lahko preneha:
z izstopom
s smrtjo
z izključitvijo. Slednjo narekujejo:
neredno plačevanje članarin
grobo kršenje statuta in pravilnika
nespoštovanje sklepov vodstvenih organov
neprimerno obnašanje, ki kakorkoli moralno ali materialno oškoduje SZSO.
O izključitvah, njihovem trajanju in celotnem postopku sklepa Deželno vodstvo po pogovoru s kršiteljem. Prizadeti član mora biti o izključitvi pisno obveščen.
17. člen VODITELJI, PRIPRAVNIKI, POMOČNIKI
Odrasli člani, ki si prevzamejo ogovornost služenja znotraj organizacije, se delijo v pomočnike in voditelje. V času priprave na voditeljstvo se član imenuje pripravnik.
Njihovo služenje je zastonjsko.
18. člen VODITELJI
Voditelj je član SZSO, ki se po 21. letu starosti odloči, da se bo s svojim zgledom in služenjem prizadeval za vzgojo mladih znotraj SZSO v skladu z vrednotami, ki so opredeljene v obljubi, zakonih in statutu SZSO in ki jih sam sprejme. Imenovanje prejme po dokončanem usposabljanju ob podpisu zaveze. SZSO priznava voditelje upoštevajoč:
sprejem zaveze
opravljeno specifično usposabljanje
pripadnost eni izmed skupnosti voditeljev ali enemu od organov SZSO
služenje na katerikoli ravni v SZSO.
Voditelji so z imenovanjem vpisani v deželnem seznamu SZSO, iz katerega izhaja njihov čas aktivnosti. Po imenovanju se voditelji še naprej stalno usposabljajo.
19. člen POMOČNIKI
Pomočniki so odrasli člani, ki so izbrali, da bodo v organizaciji pomagali voditeljem pri izvajanju njihovega dela. Status pomočnika velja od imenovanja, ki ga podelijo stegovodja ali Pokrajinska načelnika, ali od izvolitve za eno od upravnih funkcij v stegu ali na pokrajinski ravni. Pomočniki ne morejo prevzeti voditeljskih funkcij.
20. člen CERKVENI ASISTENTI
Cerkveni asistenti so od pristojnih organov SZSO izbrane in od škofa poverjene osebe, ki so soodgovorne za vzgojni načrt. Skupaj z drugimi voditelji izpričujejo in razglašajo krščansko oznanilo. Njihov status je enakovreden voditeljskemu.
STRUKTURA
E) SPLOŠNA PRAVILA
21. člen STAROSTNA IN KRAJEVNA RAZDELITEV
Vzgoja SZSO poteka znotraj treh starostnih vej:
- volčiči in volkuljice: od 7. do 11. leta starosti
izvidniki in vodnice: od 11. do 16. leta starosti
roverji in popotnice: od 16. do 20.-21. leta starosti.
Strukturo organizacije določajo tri ravni: dežela, pokrajina, steg. Pokrajina se poimenuje z imenom (ali kratico) organizacije in imenom (ali siglo) pokrajine. Steg pa se znotraj vsake pokrajine določa vrstilni števnik.
22. člen DIARHIJA
Vsaka izvoljena ali imenovana funkcija je načeloma dodeljena in ženski in moškemu skupaj, v kolikor statut ne določa drugače.
V kolegialnih organih naj se upošteva ravnotežje obeh spolov.
23. člen ORGANI IN FUNKCIJE
Organi SZSO, ki delujejo na treh ravneh, so:
steg skupnost voditeljev
stegovodja
b) pokrajina pokrajinski občni zbor
pokrajinsko vodstvo
pokrajinska načelnika
dežela deželni občni zbor
deželni svet
deželno vodstvo
deželna načelnika
Vsi člani organov imajo enako dostojanstvo ter pravice in vsak član je dolžan spoštovati in izvajati sklepe organa samega.
Vse funkcije, tako izvoljene kot imenovane, trajajo načeloma tri leta. Vsak izvoljeni posameznik lahko opravlja isto funkcijo največ šest let zaporedoma, ne sme pa upravljati istočasno več kot dve funkcij na pokrajinski in deželni ravni. Izjeme ureja pravilnik.
24. člen GLASOVANJE, SKLEPČNOST, NADOMESTITVE
Razen drugačnih določil, veljajo pri volitvah sledeča pravila.
Volilna pravica. Volilna pravica je lahko aktivna, to je, da član lahko voli (volilni upravičenec) in pasivna, to je, da je član lahko voljen.
Aktivno volilno pravico imajo:
aktivni voditelji, in to na vseh ravneh
pomočniki in pripravniki, in to samo na ravni stega in pokrajine.
Pasivno volilno pravico pa imajo:
vsi voditelji, in to na vseh ravneh
pomočniki in pripravniki ter ostali odrasli člani, in to samo na ravni stega in pokrajine in samo za upravne funkcije (tajnik, blagajnik in gospodar), ko ni predvideno drugače.
Vsak odrasli član pridobi obenem z izvolitvijo tudi takojšnjo aktivno volilno pravico.
Sklepčnost. Kolegialni organi razen deželnega občnega zbora so sklepčni ob fizični prisotnosti vsaj polovice članov z aktivno volilno pravico (volilnih upravičencev). Deželni občni zbor, razen izrednega za razpust SZSO, za katerega veljajo določila 47. člena, je sklepčen ob fizični prisotnosti vsaj polovice članov volilnih upravičencev vsake pokrajine.
Sklepanje. Sklepi se v kolegialnih organih načelno sprejemajo z navadno večino glasov. Na rednem deželnem občnem zboru se štejejo glasovi po pravilu paritete.
Izredni deželni občni zbor pa sklepa:
o spremembah statuta po določilih 48. člena, in sicer s 2/3 večino glasov po pravilu paritete
o razpustu SZSO po določilih 47. člena, in sicer s privoljenjem 4/5 vseh volilnih upravičencev, pri čemer ne veljajo pravilo paritete, niti ne pooblastila.
Na občnih zborih in svetu lahko vsakega odsotnega člana zastopa samo en pooblaščeni član istega organa, vsak član pa ima lahko največ eno poblastilo. Pooblastila ne veljajo pri določanju sklepčnosti in pri sklepanju o razpustu SZSO.
Pariteta. Na deželnem občnem zboru ima seštevek glasov znotraj vsake pokrajine v razmerju z drugimi pokrajinami enako vrednost. Vrednost glasu volilnega upravičenca vsake pokrajine je enaka razmerju med številom volilnih upravičencev najštevilnejše pokrajine in številom volilnih upravičencev pokrajine, kateri volilni upravičenec pripada.
V deželnem vodstvu morata biti zagotovljeni prisotnost obeh spolov in zastopstvo vseh pokrajin, in to po pravilih, ki jih podrobneje določata 39. člen in pravilnik.
Nadomestitve. Če v deželnem vodstvu odstopi član, ga organ sam nadomesti s kooptacijo drugega člana. Če pa odstopi več kot polovica članov, morajo preostali člani ali najstarejši član občnega zbora sklicati občni zbor, da na novo izvoli vodstvo.
Če v pokrajinskem vodstvu odstopi član, ga mora nadomestiti pokrajinski občni zbor.
V primeru odstopa enega načelnika, prevzame vse odgovornosti drugi. Če odstopita oba, pristojno vodstvo skliče občni zbor za izvolitev novih načelnikov, do takrat pa prevzame vse posle in odgovornosti načelnikov namestnik, ki ga iz svoje srede izvoli vodstvo samo.
F) STEG
25. člen DEFINICIJA IN ORGANI STEGA
Steg je osnovna struktura, v kateri se izvaja metoda. Sloni na skupnosti voditeljev, ki z ustanovitvijo ene ali več enot za vsako vejo zagotavlja izvajanje celotnega vzgojnega procesa.
Skavtske enote v stegu sestavljajo mladi člani in njihovi voditelji, pripravniki in pomočniki. Delijo se v:
krdela volčičev in volkuljic
čete izvidnikov in vodnic
klan roverjev in popotnic.
Organi stega so:
skupnost voditeljev
stegovodja.
26. člen - NALOGE STEGA
Naloge stega so:
izvajati skavtsko metodo na teritoriju
smotrno delovati na podlagi vzgojnega načrta
nuditi članom skavtski izziv in jim zagotavljati enotno vzgojno pot od sprejema do odhoda.
27. člen - VZGOJNI NAČRT STEGA
Vzgojni načrt stega odraža osnovna načela skavtizma. Na osnovi analize okolja, v kateri deluje steg, in ob upoštevanju vzgojnih potreb, skupnost voditeljev oriše področja potrebna prednostnega posega in nakaže cilje ter pot za njihovo uresničitev.
Voditeljem pomaga učinkoviteje uresničevati vzgojni predlog; usmerja vzgojni poseg skupnosti voditeljev in omogoča enotnost in kontinuiteto predloga v raznih enotah. V tem smislu skupnost voditeljev občasno preverja in obnavlja vzgojni načrt.
28. člen SKUPNOST VODITELJEV
Voditelji, pripravniki in pomočniki, ki delujejo v stegu, sestavljajo skupnost voditeljev. Aktivno volilno pravico imajo le aktivni voditelji, pripravniki in pomočniki. Pasivno volilno pravico imajo tudi neaktivni voditelji, pripravniki in pomočniki ter ostali odrasli člani.
Cilji skupnosti voditeljev so:
izdelava in izvajanje vzgojnega načrta
pogljabljanje v vzgojna vprašanja
spremljanje pripravnikov, skrb za stalno usposabljanje voditeljev
povezovanje organizacije s krajevno stvarnostjo
spremljanje enotnega osebnega napredovanja posameznih mladih članov.
Naloge skupnosti voditeljev so:
izvoliti v svoji sredi stegovodjo (voditelja in voditeljico , če gre za mešani steg)
poveriti funkcije posameznim voditeljem in pomočnikom
predlagati pokrajinskemu cerkvenemu asistentu imenovanje cerkvenih asistentov enot in stega
vzdrževati odnose z drugimi vzgojnimi okolji (družino, župnijo, šolo)
sklepati v zvezi z obračunom in proračunom stega.
Pri tem se poslužuje zanjo najustreznejše oblike.
Skupnost voditeljev lahko izvoli vodstvo stega in mu poveri nalogo, da sklepa v zvezi s tekočimi upravnimi in organizacijskimi zadevami. Vodstvo stega sestavljajo stegovodja, poverjenik za upravo stega (tajnik/blagajnik/gospodar) in po en poverjenik za vsako vejo (vejovodja).
29. člen STEGOVODJA
Stegovodja v sodelovanju in ob pomoči celotne skupnosti voditeljev skrbita za:
doseganje ciljev skupnosti voditeljev
odnose z drugimi stegi in SZSO
odnose z drugimi društvi in civilnimi ter cerkvenimi ustanovami, ki delujejo na področju stega
imenovanje pomočnikov na ravni stega
organizacijsko in upravno vodenje stega.
Stegovodja pravno predstavljata steg v javnosti in pred oblastmi.
G) POKRAJINA
30. člen DEFINICIJA IN ORGANI POKRAJINE
Pokrajina je struktura, ki koordinira vse stege na določenem teritoriju. Meje pokrajine določi deželni občni zbor.
Pokrajinski organi so:
pokrajinski občni zbor
pokrajinsko vodstvo
pokrajinska načelnika.
31. člen NALOGE POKRAJINE
Naloge pokrajine so:
spodbujati nastanek, razvoj in rast posameznih stegov in njihovih skupnosti voditeljev
nuditi skupnostim voditeljem sredstva za izvajanje, preverjanje in primerjanje vzgojnega posega
ovrednotiti in širiti izkušnje posameznih stegov
skrbeti za stike z javnostjo ter s civilnimi in cerkvenimi ustanovami na pristojni ravni
predlagati dejavnosti, upoštevajoč vzgojno samostojnost posameznih skupnosti voditeljev
prispevati k rednemu usposabljanju voditeljev s poglabljanjem metodoloških tematik in z ustreznimi dejavnostmi
sprejemati notranji pravilnik na pokrajinski ravni
upravljati premoženje in finance.
32. člen VZGOJNI NAČRT POKRAJINE
Vzgojni načrt pokrajine, ki traja načelno tri leta, izhaja iz vzgojnega načrta dežele in predvideva specifične cilje, ki naj odgovarjajo vzgojnim potrebam na krajevni ravni. Iz njega izhajajo in so z njim povezani vzgojni načrti posameznih stegov.
33. člen POKRAJINSKI OBČNI ZBOR
Pokrajinski občni zbor skličeta načelnika vsaj enkrat letno in vsakokrat, ko sama ali pokrajinsko vodstvo meni, da je potrebno, ali ko to pisno in z navedbo dnevnega reda, zahteva vsaj tretjina volilnih upravičencev. Sklicanje občnega zbora bo vsakokrat potekalo s pisnim obvestilom vsaj osem dni pred napovedanim zasedanjem. Obvestilo o sklicu mora vsebovati dnevni red, kraj, datum in uro zasedanja.
V pokrajinski občni zbor spadajo vsi vpisani aktivni odrasli člani s pravico do besede in pasivno volilno pravico. Aktivno volilno pravico imajo le aktivni voditelji, pripravniki in pomočniki.
Vodi ga iz svoje srede izvoljeno predsedstvo. Naloge pokrajinskega občnega zbora so:
analizirati na pokrajinski ravni potrebe voditeljev, stanje organizacije ter mladinsko stvarnost
izdelati, odobriti in preveriti vzgojni načrt
odobriti in preveriti letni program
izvoliti pokrajinsko vodstvo
sklepati v zvezi z letnim obračunom in proračunom.
34. člen POKRAJINSKO VODSTVO
Pokrajinsko vodstvo, ki ga pokrajinski občni zbor izvoli vsaka tri leta, sestavljajo:
dva pokrajinska načelnika
tajnik
blagajnik
gospodar
cerkveni asistent
do trije poverjeniki.
Poleg izvoljenih so polnopravni člani pokrajinskega vodstva tudi stegovodje.
Pokrajinsko vodstvo skličeta in vodita načelnika. Naloge pokrajinskega vodstva so:
izvajati letni program
vklajevati izvajanje vzgojnega načrta pokrajine
predlagati pristojni cerkveni oblasti imenovanje cerkvenega asistenta
pripraviti obračun in proračun
podpirati in vzklajevati delovanje obstoječih stegov in enot ter dovoliti nastanek novih
omogočati čimboljši pretok informacij med posameznimi stegi, med stegi in pokrajinskimi ter deželnimi organi
skrbeti za stike z javnostjo ter s civilnimi in cerkvenimi ustanovami na pristojni ravni
upravljati premoženje in finančna sredstva pokrajine
sprejeti notranji pravilnik na pokrajinski ravni.
Pokrajinsko vodstvo se lahko poslužuje tudi pomoči drugih poverjenikov in tropov, ki jih imenuje na lastno odgovornost.
35. člen POKRAJINSKA NAČELNIKA
Pokra jinska načelnika pravno zastopata pokrajino v javnosti in pred oblastjo.
Njune naloge so:
sklicati in in voditi seje pokrajinskega vodstva, sklicati seje pokrajinskega občnega zbora
sklepati v nujnih primerih o vseh zadevah, ki so v pristojnosti pokrajinskega vodstva
predstavljati organizacijo na pokrajinski ravni
imenovati pomočnike na pokrajinski ravni.
H) DEŽELA
36. člen DEFINICIJA IN ORGANI DEŽELE
Dežela je struktura, ki zagotavlja enotno pripadnost članov SZSO in koordinira pokrajine na svojem ozemlju.
Organi dežele so:
deželni občni zbor
deželni svet
deželno vodstvo
deželna načelnika.
37. člen NALOGE DEŽELE
Naloge dežele so:
izdelati smernice SZSO
skrbeti za ohranjevanje metodološkega bogastva SZSO in za njegovo dopolnjevanje
posredovati lastne izkušnje in pedagoške predloge širšemu svetu vzgoje
prirejati dejavnosti, ki naj predvsem med člani omogočijo pretok izkušenj in utrditev stikov
skrbeti za poenoteno izpopolnjevanje in usposabljanje voditeljev na srečanjih, predavanjih, tečajih, tabornih šolah
podeljevati imenovanja in voditi seznam aktivnih voditeljev
skrbeti za povezovanje in informiranje voditeljev tudi s pomočjo lastnega tiska
skrbeti za stike z javnostjo ter s civilnimi in cerkvenimi ustanovami na pristojni ravni
skrbeti za mednarodne skavtske odnose
skrbeti za poenoteno zunanjo podobo SZSO
skrbeti za vsestranski kakovostni razvoj in rast SZSO
posluževati se vseh možnih virov in sredstev v podporo ciljev in dejavnosti SZSO.
38. člen VZGOJNI NAČRT DEŽELE
Vzgojni načrt dežele nakazuje iztočnice za poseg voditeljev in določa smernice delovanju SZSO. Odkriva prioritete in cilje pri usposabljanju voditeljev in nudenju pomoči pokrajinam, predvsem pa stegom pri izvajanju njihovih nalog in načrtov ter pri razvoju njihove prisotnosti na teritoriju. Traja od treh do pet let.
39. člen DEŽELNI OBČNI ZBOR
Deželni občni zbor je najvišji organ SZSO.
De¤elni občni zbor skličeta načelnika vsaj enkrat letno in vsakokrat, ko sama ali deželno vodstvo meni, da je potrebno, ali ko to pisno in z navedbo dnevnega reda, zahteva vsaj tretjina volilnih upravičencev. Sklicanje občnega zbora bo vsakokrat potekalo s pisnim obvestilom vsaj osem dni pred napovedanim zasedanjem. Obvestilo o sklicu mora vsebovati dnevni red, kraj, datum in uro zasedanja.
V deželni občni zbor spadajo vsi vpisani odrasli člani s pravico do besede. Aktivno volilno pravico imajo le aktivni voditelji. Neaktivni voditelji imajo le pasivno volilno pravico.
Deželni občni zbor je lahko redni ali izredni.
Redni deželni občni zbor sklepa po pravilu paritete o vseh točkah, ki so navedene v dnevnem redu. Vodi ga predsedstvo. Naloge rednega deželnega občnega zbora so:
izvoliti iz svoje srede predsedstvo
izdelati in odobriti smernice vzgojnega načrta dežele
izvoliti za vlogo dva deželna načelnika in obenem kolegialno ostale člane deželnega vodstva, na osnovi predloženih kandidatnih list, zagotavljajoč največ 2/3 mest večinsko zastopanemu spolu in pokrajini
določati meje pokrajin
določati višino letne članarine
sprejeti pravilnik in njegove morebitne spremembe
odobriti in preverjati letni program dejavnosti na deželni ravni
sklepati o letnem obračunu in proračunu
sklepati o zadevah, ki mu jih deželno vodstvo poveri.
Izredni deželni občni zbor pa sklepa :
o spremembah statuta po določilih 48. Člena
o razpustu SZSO po določilih 47. člena.
40. člen DEŽELNI SVET
Deželni svet sestavljajo Deželno vodstvo, pokrajinski načelniki in stegovodje. Po potrebi ga skličeta in vodita načelnika.
Naloge deželnega sveta so:
prispevati k oblikovanju smernic SZSO
izdelati in odobriti dokončno verzijo Vzgojnega načrta Dežele in ga preverjati
omogočiti učinkovitejšo povezavo med stegi v SZSO.
41. člen DEŽELNO VODSTVO
Deželno vodstvo je izvršni organ SZSO, ki ga deželni občni zbor izvoli vsaka tri leta. Sestavljajo ga:
dva za vlogo izvoljena načelnika
sedem kolegialno izvoljenih članov
cerkveni asistent.
Vloge sedmih kolegialno izvoljenih članov deželnega vodstva se poverijo na prvi seji deželnega vodstva, in so sledeče:
en tajnik, odgovoren za organizacijo in za zunanjo podobo, ki ga lahko izbereta načelnika
trije poverjeniki za metodo
dva poverjenika za usposabljanje voditeljev
en poverjenik za stike z javnostjo in odnose z drugimi skavtskimi organizacijami.
V deželnem vodstvu, sicer brez volilne pravice, lahko sodelujejo pokrajinski načelniki.
Deželno vodstvo skličeta in vodita načelnika vsaj 5-krat letno.
Naloge deželnega vodstva so:
skrbeti za izvajanje redne institucionalne dejavnosti SZSO in njenih izrednih dejavnosti
povezovati voditelje v deželi tudi z izdajenjem lastnega biltena
skrbeti za usposabljanje voditeljev
pripraviti obračun in proračun
skrbeti za enotnost SZSO (struktura, metodologija, zunanja podoba)
vzdrževati stike z drugimi skavtskimi organizacijami, javnostjo in oblastjo.
Deželno vodstvo lahko imenuje še druge sodelavce - člane tropov za metodo, usposabljanje voditeljev, zunanjo podobo, stike in drugo, ki pod vodstvom in na odgovornost poverjenika pomagajo deželnemu vodstvu pri izvrševanju njegove naloge.
42. člen DEŽELNA NAČELNIKA
Deželna načelnika predstavljata celotno SZSO in njeno enotnost ter jo pravno zastopata v javnosti in pred oblastjo. Izvoljena sta za vlogo.
Naloge deželnih načelnikov so:
omogočiti uresničitev statutarnih načel in nadzorovati njihovo spoštovanje
imenovati voditelje SZSO
sklicati deželni občni zbor
sklicati in voditi seje deželnega sveta in deželnega vodstva;
skrbeti v soglasju z drugimi člani deželnega sveta za stike s civilnimi in cerkvenimi oblastmi ter z drugimi vzgojnimi organizacijami, tudi preko tiska in drugih sredstev množičnega obveščanja.
SPLOŠNE DOLOČBE
I) UPRAVA
43. člen AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST POSAMEZNIH NIVOJEV
Vsaka raven SZSO (steg, pokrajina, dežela) je odgovorna za svojo upravo in je finančno samostojna.
Ustanovitev stegov in pokrajin se jamči z zapisnikom pokrajinskega oz. deželnega občnega zbora.
44. člen FINANCE IN PREMOŽENJE
Premoženje SZSO sestavljajo:
članarine in prispevki članov, vključno vpisnine na razne pobude
prostovoljni prispevki, nabirke, razne zapuščine, darovi, dediščine, podpore članov in nečlanov
podpore javnih in zasebnih ustanov
prihodki storitev in prodaje dobrin za samovzdrževanje, tudi vezani na občasne gospodarske dejavnosti trgovske narave, ki so vsekakor namenjene doseganju institucionalnih ciljev
ostanki in prihodki ob prireditvah in ob dejavnostih, ki pa morajo vsekakor biti ponovno naloženi v institucionalne ali z njimi neposredno vezane dejavnosti SZSO
premičnine in nepremičnine
katerikoli prihodek, ki lahko poveča premoženje SZSO in je v skladu z njenimi cilji.
Finance se v glavnem upravljajo na pokrajinski ravni. Dežela razpolaga z blagajno, ki jo upravlja deželno vodstvo in v katero prispevajo pokrajine v enaki meri.
V času obstoja SZSO se premoženje ne sme v nobenem primeru porazdeliti med člane, tudi v posrednih oblikah ne, razen v primerih, ko zakon določa drugače.
V primeru razpusta stega gre pozitivni ostanek pokrajinski blagajni; ta ga zamrzne za tri leta oziroma do morebitne ponovne ustanovitve stega. Če do te ne pride v teku treh let, gre ostanek dokončno v pokrajinsko blagajno.
Ob morebitnem razpustu pokrajine odloči o dodelitvi ostanka pokrajinski občni zbor.
45. člen ČLANARINA
Člani SZSO prispevajo za potrebe lastne enote, stega in drugih nivojev. Poleg prispevkov plačujejo letno članarino, ki jo določi deželni občni zbor SZSO. Članarine in prispevki niso prenosljivi, niti podvrženi revalvaciji in so nepovračljivi.
46. člen PRAVILNIK
Deželni občni zbor zagotovi urejen potek delovanja SZSO tudi z izdajo pravilnika, ki ta statut dopolnjuje in nikakor ne more biti v nasprotju z njegovo vsebino.
Do odobritve pravilnika veljajo vsa doslej sprejeta pravila, v kolikor niso v nasprotju z obstoječim statutom.
L) PREHODNA PRAVILA
47. člen RAZPUST
Razpust SZSO določi izredni deželni občni zbor s privoljenjem 4/5 vseh volilnih upravičencev, pri čemer ne veljajo pravilo paritete, pa tudi ne pooblastila. Premoženje bo dodeljen drugi slovenski ustanovi s sorodnimi cilji.
48. člen SPREMEMBE STATUTA
Spremembe statuta sprejme izredni de¤elni občni zbor, ki je sklepčen ob fizični prisotnosti 2/3 volilnih upravičencev. Veljavno sklepa z 2/3 večino glasov po pravilu paritete.
49. člen TOLMAČENJE STATUTA
Za tolmačenje določil tega statuta je pristojno deželno vodstvo SZSO.
50. člen DOPOLNILO
V zvezi z vsem, česar izrecno ne določata ta statut in pravilnik, veljajo obstoječi zakonski predpisi.
_ _ _ _ _
Predhodno osprejet na deželnem občnem zboru SZSO v Jamljah dne 30.5.1999
Predsednik deželnega občnega zbora Mitja Ozbič - Vztrajni Bober
Dokončno sprejet na deželnem občnem zboru SZSO v Nabrežini dne 16..1.2000
Predsednik deželnega občnega zbora Martin Sosič - Vztrajni Galeb
Pravilnik SZSO
poglavja:
METODOLOGIJA
USPOSABLJANJE VODITELJEV
ZUNANJA PODOBA (zastava, kroj, obredi, simboli, drže, pozdravi, ...)
ORGANI (sklicanje, potek sestankov, glasovanja, ...)
UPRAVA (finance, imovina, članarine, trgovina, pokrajinski pravilnik, žigi, intestiran papir, poimenovanje stegov in enot, iter konstitucije stegov in pokrajino, seznam voditeljev ...)
STIKI (pogodbe, dogovori, memorandumi, ...)
- Metodološki pravilnik.